V maminih energijah – 1.del


Otrok je do tretjega leta v maminih energijah
. Abstraktni stavek, za katerega sem mislila, da ga razumem – pred rojstvom hčerke. Jok brate, odpade ;). Ne glede na to, da sem se na porod in prihod nove članice dobro pripravila in si čim prej želela ta stavek izkusiti v praksi, se je izkazalo, da gre v resnici za prevzem velike odgovornosti. Veliko večje kot je le zadovoljevanje fizičnih potreb in zagotavljanje ugodja. Um že lahko sprejme zgornji stavek, da pa si ti res v redu, zadovoljen, samozavesten, usmerjen predvsem nase in na otroka, pa ni tako preprosto, sploh če se z izzivi starševstva srečaš prvič. Zakaj prvi del? Ker sem šele na začetku te zgodbe in me vsakršna nova potrditev vedno fascinira, tako da bo sigurno še kdaj beseda tekla o tem.

Pa da se vrnem na temo. Težko je sprejeti, da je otrok nemiren, ker je mama nemirna, nesigurna, se ne počuti v redu. Dete zgleda tako nebogljeno in nemočno, pa je, če je seveda zdravo, vse prej kot to. Predvsem pa je otrokovo počutje in obnašanje odvisno predvsem od počutja mamice. Kar se mamici dogaja, o čemer razmišlja, skrbi, kar jo bremeni, vse se odrazi na otroku. Pa tudi obratno, ko jo kaj veseli, osrečuje, sprošča, se tudi to odrazi na otroku. Lahko povem le nekaj konkretnih primerov…

Še zdaj se mi nasmeji, ko se spomnim, kako se mi je hčerka smejala, ko mi je odleglo, da ne potrebuje več mavca (o tem kdaj drugič), lahko bi kar ostali v čakalnici in se igrali in zabavali. Prej pa je že nekaj dni težko zvečer zaspala (tudi čez dan ni bila najbolje razpoložena, na dan pregleda tudi ne), ker sem bila jaz nervozna, kako bo potekala pot v Ljubljano, ali bo potrebno dolgo čakati pri zdravniku, kaj če začne tam jokati in je ne bom mogla umiriti…

Drugo pa so obiski… kmalu po rojstvu je na obisk prišla prijateljica, s katero se sicer bolj poredko vidiva, se pa res dobro razumeva, in je z nama s hčerko preživela skoraj cel dan. Prav super smo se imele in dete je zvečer zaspalo povsem mirno. Ko pa so se napovedali drugi obiski, zaradi katerih me je že takoj zvilo v želodcu, pa sva bili obe nervozni že cel dan prej, ko pa so odšli, sem se jaz počutila kot ožeta cunja, hčerka pa je jokala na polno. Nikakor je nisem uspela umiriti. Šele z Matejino pomočjo (op. o Mateji in družinski podpori več napišem v eni od prihodnjih objav) se je umirila in zaspala. Ampak še naslednji dan ni bila čisto prava in dobro razpoložena kot sicer. Takrat sem se odločila, da bo za obiske čas še celo življenje, da blizu spustim le tiste, ki si jih res želim blizu 😉.

Zadnja zanimiva potrditev (in še ugotovitev zraven) pa je bila, ko me je neka stvar, sicer že dopoldne, spravila malo s tira, a nekako tega čez dan nisem mogla spustiti. Posledično seveda hčerka zvečer ni in ni mogla zaspati. Takrat sem se spomnila na pransko dihanje 6-3-6-3** in se s tem toliko umirila, da je dete lahko zaspalo. Sicer nisem bila povsem prepričana, če je to res delovalo, zato sem to dihanje preizkusila še večkrat potem. Velikokrat se je zgodilo, da sem bila prepričana, da bo hčerka zdaj zdaj zaspala in sem že začela razmišljati, kaj vse bom naredila, ko zaspi, pa so se spet pokazali učki in lahko sem začela uspavanje skoraj od začetka. Če pa diham 6-3-6-3, ko vidim, da učki počasi lezejo skupaj, pa se hčerka veliko hitreje umiri in prej zaspi :)). Če tole bere še katera mamica z majhnim otročkom, ji tak način dihanja med uspavanjem morda pride prav :)).

Ni pa potrebno čakati na tako ekstremne primere. Morda je še bolj pomembno, da smo mamice večkrat pozorne na svoje razpoloženje, na to, kako se počutimo (iskreno) in opazujemo, kako se nanj odziva naš otrok. Povezava je prav fascinantna, in pravi luksuz je, ko si jo dovolimo začutiti :)).

Torej ja, umiriti se, si zaupati ter dati fokus nase in na otroka, se je res izkazalo za najpomembnejše za dobro počutje in razpoloženje :)). To sicer ne uspe vedno, se je pa dobro zavedati, kje tiči vzrok za morebitne “težave z otrokom” in delati na tem (na sebi), da se jih čim prej odpravi :). Obstaja pa kar nekaj tehnik, ki nam pri tem lahko pomagajo in super energijskih terapevtov, ki priskočijo na pomoč, ko jo potrebujemo. Več o tem, kmalu :).

Toliko za sedaj… pozdrav do naslednjič 😉

Tina

**pransko dihanje 6-3-6-3 – je dihanje, pri katerem damo jezik na nebo za zobmi, vdihujemo in štejemo do 6, zadržimo dih in štejemo do 3, izdihujemo in štejemo do 6, zadržimo in štejemo do 3.(Andreja Novak).

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s